December je čas namenjen približujočim se praznikom, družini in prijateljem. Čas, ko se poslovimo od starega leta in pozdravimo novo. Je čas čarobnosti.
V zadnjem mesecu letošnjega leta smo garali, okraševali, pekli medenjake, bili prisotni na obilo dejavnostih in povabili smo starše, da se skupaj z otroki in vzgojitelji pridružijo večernemu pohodu na Piramido.
Že v vrtcu smo z otroki naredili lanterne iz steklenih kozarcev, jih okrasili z različnimi prazničnimi (božičnimi) servietami in vanje dali elektronske svečke, nekateri celo lučke, da so oddajale lepšo svetlobo. Na pohod smo se odpravili v četrtek, 14. 12., dobili pa smo se v Tomšičevem drevoredu. Ko nas je bila večina zbranih, smo se dobro ogreli, prižgali lučke in nato odpravili na pot. Šli smo po »skrivnih« stopnicah in ko smo jih premagali, smo šli samo še navzgor, dokler nismo prišli na vrh Piramide. Najprej smo bili vsi (posebej še odrasli) osupli nad razgledom, saj se mesto Maribor v decembru resnično lepo vidi in čudovito je okrašen. Otroci pa so vedeli, da jih na koncu poti čaka presenečenje in niso mogli skriti navdušenja ter radovednosti. Nekateri so celo šepetali, da je palček nekaj nastavil za njih. In res. Vzgojitelj Domen je otrokom povedal, da mu je Palček prišepnil, da so nekje skrite vreče, v katerih se skriva presenečenje. Otroci so z navdušenjem iskali vreče presenečenja in jih na koncu, seveda, našli. V njih so se skrivali medenjaki – vprašanje pa je bilo, kako je Palček te medenjake, ki smo jih spekli mi, dobil? Ugotovili smo, da nam je pošteno zagodel in nam jih ukradel, a ker je Palček pravi šaljivček, nam jih je skril na Piramidi. Da ne bi ponovno ostali brez piškotov, smo vzgojitelji starše prosili, naj jih razdelijo med otroke. Medenjaki so pošli prej kot smo si predstavljali in bili so odlični!
Na koncu smo naredili še skupinsko sliko in se odpravili nazaj proti vrtcu. Vzdušje je bilo odlično, pot ni bila preveč naporna in odziv je bil fenomenalen (😊).
Hvala vsem, ki ste se pridružili, z nami preživeli večer in otrokom pričarali nasmeh do ušes.
Dragi starši!
Otroci in vzgojitelji vam želimo lepe in čarobne praznike ter čudovit skok v novo leto.
Najboljše igrače so lahko najbolj enostavni materiali, ki jih najdemo doma, to so nestrukturirani materiali (kartonaste škatle različnih velikosti, tulci, volna, kosi blaga, kartoni, papirnate vrečke itn). Prav nestrukturirani materiali so otrokom omogočali, da so se z istim predmetom lahko igrali na različne načine in predmeti so postali različne stvari (škatla je bila samo škatla, lahko pa je postala hiša, posteljica za dojenčka ali avto; blago je postalo oblačilo, iz volne so nastale pajkove mreže, tulci so se spremenili v daljnoglede, v trobente in še in še. Otroci so tako krepili domišljijo in z uporabo različnih materialov izboljševali svoje motorične sposobnosti, razvijali matematične koncepte in pojme kot so velikost, oblika in teža; pridobivali prostorsko orientacijo in izboljševali zmožnost koncentracije.
Čas, ki so ga je otroci namenili igri z nestrukturiranim materialom, sva z Nino izkoristile za opazovanje otrok pri igri, odkrivale njihove sposobnosti in spremljali njihov razvoj. Otroci so se neizmerno zabavali ter uživali ob igri, na igrače niso niti pomislili.
PREDNOSTNA NALOGA VRTCA – BIVANJE NA PROSTEM V POVEZAVI S SENZORIKO
PRAV POSEBNA TRGATEV V VRTCU
Po poletju se počasi vse postopoma spreminja v oranžno-rjavo jesen, z vonjem po zrelem sadju, oranžnih bučah in pečenem kostanju. Jesen nam prinaša nove barve in novo obdobje. Drevesa odvržejo listje, jesen pa nas opomni, da vsak trud obrodi sadove. Potem ko smo vse leto dobro sejali, lahko jeseni žanjemo in obiramo.
GROZDJE
To je grozdek; on je trtin sinček,
dedek ga gleda in misli na vinček.
(Oton Župančič)
V sklopu prednostne naloge BIVANJE NA PROSTEM V POVEZAVI S SENZORIKO in prihajajočim letnim časom jesen, smo organizirali trgatev v vrtcu. Skupine Palčki, Miš maš, Mačje mesto, Ropotuljice ter Pike poke smo se povezali ter popestrili naš vsakdan v vrtcu. Starši so skupaj z otroki prinašali grozdje ter nam čestitali za organizacijo dogodka. Grozdje smo skupaj z listi zataknili na ograjo, ki nam je predstavljala vinograd.
Otroci so z velikim veseljem trgali grozdje ter ga dajali v puto, ki jo je imel na hrbtu eden izmed otrok. Grozdje smo nato vsuli v stiskalnico iz katere je ob pomoči rok vzgojiteljic pritekel sladek grozdni sok. Ni manjkalo niti glasbe, ki je popestrila naše dogajanje. Otroci so grozdje stiskali tudi ročno, za kar so potrebovali veliko moči. Pripravili smo si veliko sladkega, zdravega grozdnega soka, ki smo ga na koncu tudi pokušali.
Senzorična igra – trganje ter stiskanje grozdja je otroke na zanimiv način spodbujala h koriščenju več čutil hkrati. S senzoričnimi informacijami so se učili in razvijali mišljenje, razvijali fino in grobo motoriko, govor ter čustveni in socialni razvoj.
Dan »trgatve v vrtcu« bo vsem nam ostal v lepem spominu, predvsem otrokom, ki so zelo uživali.
Vsaka trgatev ima svoje čare, posebnosti in prav vsaka trgatev je običaj, ki povezuje ljudi »tako je bilo nekoč in tako je danes.«
Tako kot že vrsto let, tudi letos že 9. leto zapored, Radio 1 pripravlja dobrodelno akcijo z naslovom »Deželak junak«. V okviru omenjene dobrodelne akcije se Miha Deželak, voditelj jutranjega programa na Radiu 1, s prirejenim kolesom – »kvadrociklom« odpravlja na pot po vsej Sloveniji. Njegova pot zajema 10 različnih etap po različnih koncih Slovenije. Z zbranimi sredstvi, ki jih Deželak nabira s svojo potjo pa bodo na morje odpeljali čim več otrok iz socialno ogroženih družin, ki si počitnic na morju na žalost ne morejo privoščiti. Tretji dan oziroma na tretji etapi pa je Deželaka njegova pot zanesla tudi skozi naše mesto Maribor. Tako smo se otroci iz Sončne dežele in Mavrične igralnice odločili, da tudi mi podpremo Deželaka junaka in ga pozdravimo na njegovi poti. Tako smo v petek dopoldan pripravili navijaške transparente s spodbudnimi napisi. Po kosilu pa smo se uredili in se namesto na ležalnike, odpravili do železniške postaje, kjer smo pričakali Deželaka. Ob njegovem prihodu smo vsi navdušeno vzklikali »De-že-lak ju-nak!« in glasno navijali zanj. Prisluhnili smo kratkemu glasbenemu programu in se na koncu tudi fotografirali z Deželakom, našim junakom.
V okviru projekta EPAS je Prva gimnazija Maribor izdala publikacijo – didaktični pripomoček za predšolske otroke z naslovom Z Eurokom spoznavam EU. Njihova šola namreč že vrsto let zelo uspešno sodeluje z okoliškimi vrtci v najrazličnejših nacionalnih in mednarodnih medgeneracijskih projektih (eTwinning, Beremo skupaj …). Slikanica je zasnovana s posebno skrbjo in poudarkom na prilagoditvi in izboru vsebin, ki bodo primerno nagovorile vrtčevske otroke. Avtorica ilustracij je dijakinja Aleksandra Mohorko, mentorici pa profesorici Sanja Šabeder Jaušovec in Metka Kostanjevec. Finančno jim je pri izdaji slikanice pomagala evropska poslanka Irena Joveva, ki je skupaj s profesorji in dijaki Prve gimnazije Maribor tudi obiskala naš vrtec Borisa Pečeta in omenjeno slikanico otrokom tudi podarila. Na ta dan je prav tako potekal pogovor med evropsko poslanko Ireno Jovevo ter otroci naše skupine. V igralnici smo pripravili didaktični kotiček na temo, stole smo postavili v krog in igralnica se je v hipu spremenila v pravi mali »parlament«. Evropska poslanka se je z otroki pogovarjala ter jim zastavljala vprašanja, ki so se navezovala na slikanico Z Evrokom spoznavam EU, med drugim: »Koliko držav je povezanih v Evropsko unijo? Ali poznate katero od teh? Ali ste v katero od teh že potovali? Kakšna je prednost potovanja v EU npr. prehajanje čez mejo (če gremo k sorodnikom, delat ali če gremo na morje …)? S katerim denarjem lahko plačujemo v EU? Ali imajo vse države EU eure? Ali so kovanci enaki v vseh državah EU? Kakšna je razlika? Zakaj? Kateri jezik govorimo mi? Kaj pa ostali, npr. Italijani, Španci, Francozi, Nemci, Avstrijci, Hrvati …? S katerim jezikom se največkrat sporazumevamo, ko gremo na potovanje v drugo državo? Ste že slišali za besedo parlament? Kaj tam počnemo, o čem odločamo? Kako vi poskrbite, da bi imeli v prihodnosti čist zrak, pitno vodo, dovolj elektrike …? In čisto za konec, katere so vaše (otrokove) pravice?« Otroci so odgovarjali na zastavljena vprašanja o EU in pokazali veliko znanja. Za konec smo zapeli pesem Otroci enega sveta in bili deležni stoječih ovacij. Vsi skupaj smo bili veseli, saj smo imeli čast spoznati evropsko poslanko Ireno Jovevo in preprosto »biti del te zgodbe.«
