Prednostna naloga

BIVANJE NA PROSTEM S POUDARKOM NA SENZORIČNI IGRI ZA RAZVOJ SENZORNE INTEGRACIJE

Senzorni in gibalni oziroma t. i. motorični procesi se med seboj tesno povezujejo in so odvisni eden od drugega. Motorični razvoj nam omogoča izvajanje hotenih ali nehotenih gibov in je v zgodnjem otroštvu tesno povezan tako s hitro rastjo možganov kakor tudi drugih delov centralnega živčevja. V obdobju od drugega do sedmega leta poteka razvoj temeljne gibalne stopnje, ki je izrednega pomena za otrokov kasnejši celostni razvoj.

Senzorna integracija je nevrološki proces, v katerem skušamo organizirati dražljaje iz okolja in lastne dražljaje telesa v informacije, ki so potrebne za izvedbo določenih aktivnosti. Senzorne informacije potujejo v možgane iz slehernega dela našega telesa. Kadar dražljaji v možgane potujejo na dobro organiziran oziroma integriran način, jih lahko le-ti uporabijo za oblikovanje percepcije, obnašanja ter za učenje. Senzorna integracija, ki nastane pri gibanju, govorjenju ter igri, predstavlja osnovo za kompleksnejšo senzorno integracijo, ki je potrebna za branje, pisanje, obnašanje, predvsem pa za celostni razvoj otroka. V kolikor so senzomotorični procesi v prvih sedmih letih življenja dobro organizirani, bo imel otrok kasneje tudi boljšo podlago za vsesplošni celostni razvoj.

Cilji prednostne naloge:

  • Spodbujati enakovrednost učenja na prostem in v prostoru;
  • organizacija spodbudnega okolja za izvajanje senzoričnih dejavnosti na prostem;
  • povečati čas trajanja dejavnosti na prostem v vsakem vremenu (dnevno in tedensko);
  • povečati raznolikost dejavnosti na prostem glede področij kurikuluma ter glede na metode in oblike dela, pri čemer je izhodiščno področje senzorika;
  • oblikovati inovativne senzorične igre;
  • oblikovati igralnico na prostem, kjer bodo otroci spoznavali, doživeli in si razvijali vseh sedem senzornih čutil;
  • povezati prednostno nalogo z drugimi projekti vrtca.

Zaposleni bomo poskrbeli za vzpostavitev spodbudnega učnega okolja, zlasti z oblikovanjem inovativnih kotičkov na igrišču vrtca ter z dosledno uporabo zunanjega prostora kot t. i. »tretjega učitelja«.

Dostopnost