Jan 10, 2022
V predšolskem obdobju je pomembna knjižna vzgoja v celoti (knjižna, književna, knjižnična), zato otrokom poleg leposlovne literature, enakovredno nudimo tudi poučno literaturo ter sodelujemo v knjižnem projektu “POTOBRALKA”. Otroci, ki se s knjigo srečujejo že v zgodnjem otroštvu, so na dobri poti in bodo kot odrasli, naprej širili kulturo branja. Starše vzpodbujamo k družinskemu branju, jih obveščamo, kako pomembno je branje za duševno zdravje in razvoj otroka ter s tem dober vpliv tudi na njih same. Glasno branje, pogovor z otrokom in čas ki ga preživijo skupaj, so nenadomestljivi.
»POTOBRALKA« v naši skupini potuje na pot vsak teden. V vrtčevski knjižnici, kjer si trije otroci izberejo knjigo, pazimo na kulturo vedenja – smo tiho, knjigo, ki pogledamo in je ne izberemo vrnemo vedno na isto mesto. Otroke ves čas učimo, da s knjigami ravnajo lepo in spoštljivo. Po enem tednu otroci prinesejo »POTOBRALKO« nazaj v vrtec, kjer pred skupino samozavestno pripovedujejo vsebino knjige. Otroci z branjem pravljic, zgodb, pesmi in deklamacij krepijo besedni zaklad, se srečujejo z besednimi zvezami, ki v vsakdanjem govoru ne obstajajo, se učijo vživljati v knjižne junake in razmišljati skozi oči drugih … Vse to pa je zanje neprecenljiv trening za empatijo in mišljenje za vse življenje.
Strokovni delavki Melita in Ana
Nov 21, 2021
V skupini Pedenjped smo se v okviru novembrskega mesečnega sklopa Bilo je nekoč in danes pogovarjali o tem, kako so ljudje živeli nekoč in kako živimo danes. Tematika se je nanašala tudi na prehrano, kar je sovpadalo s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki smo ga v vrtcu obeležili v petek 19. novembra.
Otrokom sem preko fotografij predstavila stare pritlične lesene kmečke hiše s slamnato streho, ki so imele en ali več prostorov – kuhinjo in sobe s posteljami, na katerih je spalo tudi po več ljudi. Spoznali so Črno kuhinjo, ki je imela sredi sobe odprto ognjišče s kotlom, v katerem se je kuhalo. Stene sobe so bile črne od saj. Po teh črnih stenah je kuhinja tudi dobila ime. Ognjišče na tleh so kasneje nadomestile različne peči na drva. Služile so za kuhanje, oddajale pa so tudi prijetno toploto. Poseben pomen so imele krušne peči, kjer so pekli kruh, na njih pa so se otroci tudi radi pogreli. Nekoč so bile v kuhinjah velike lesene mize. Na lesenih klopeh okrog mize je sedelo tudi po dvanajst ljudi, ki so jedli iz iste sklede.
Otroci so skozi pogovor in preko starih fotografij spoznali, da se je včasih vsa hrana pridelovala doma, na poljih in vrtovih, ki so bila v bližini hiše. Okrog hiše so se pasle kokoši in petelini, na dvorišču so se prašiči valjali po blatu, v hlevu pa je bila živina, ki jim je služila za delo na polju. Hrana se je razlikovala glede na letni čas. V poletnih mesecih je bilo več hrane iz sezonske zelenjave, pozimi pa je bilo na jedilniku kislo zelje, fižol, repa, krompir, ričet … Za zajtrk so imeli po navadi močnik, žgance, mleko, kruh, med, maslo, prežganke, … Meso so jedli samo enkrat na teden, in to ob nedeljah in praznikih. Zraven hiše je bil po navadi postavljen še čebelnjak. Med je marsikdaj zamenjal sladkor, katerega so kupovali v trgovinah. Otroci so za sladico imeli še sadje iz sadovnjaka ali grozdje s trte, ki se ovijala okoli hiše. Potico in gibanico so pekli le ob praznikih…
Prebrala sem jim nekaj zanimivih intervjujev, kjer so babice in dedki pripovedovali, kako so živeli nekoč. Po njihovem pripovedovanju v šoli niso dobili malice, ampak so jo prinesli od doma. To je bilo po navadi kakšno jabolko in kruh, namazan z marmelado.
Na temo o kruhu smo spoznali novo deklamacijo Kruhek avtorice Vida Brest. Z otroki smo se odločili, da zamesimo kvašeno testo in si naredimo žemljice. Ob potočku v parku smo zaplesali na ljudsko pesem, Ob bistrem potočku je mlin in si naredili iz naravnega materiala mlin, ki smo ga postavili ob vodi. Tako smo se spomnili na stare čase, ko so v takšnih mlinih mleli zrno, da so lahko kasneje v krušni peči spekli kruh.
Spoznali smo nekaj novega o čebelah in o tem, kako nastane med. Naredili smo čebelnjak, ki krasi našo garderobo. Spekli smo si še Piškotke veselja, pri katerih smo namesto sladkorja uporabili med.
Raziskovali smo, od kot prihaja mleko. Ugotovili smo, da ima krava mleko samo takrat, ko ima telička. Teliček sesa mamino mleko približno 10 mesecev in do takrat ima krava tudi mleko. Potrebno je vložiti dosti dela in truda, da pride kvalitetno mleko iz kmetije do trgovine.
Za Tradicionalni slovenski zajtrk smo si naredili pogrinjke in ga uživali ob svečah ter pesmi Čebelar.
Iz vsega naučenega smo si naredili tudi plakat Kmetije nekoč in danes. Ob plakatu smo podoživljali vrednote preteklega časa in se preko fotografij spomnili vsega lepega, kar je ostalo od njega.
Bili so nekoč in so še danes – Pedenjpedi z Darjo in Mojco
Nov 11, 2021
V tem šolskem letu naša skupina Mačje mesto sodeluje v projektu e Twinning s Prvo gimnazijo Maribor. Tema projekta je Prijateljstvo.
Vse se je začelo z zgodbo Zelo lačna gosenica. Ob poslušanju in pripovedovanju zgodbe o zelo lačni gosenici, ki je rastla in rastla, tako kot raste prijateljstvo, so otroci razvijali zmožnost domišljijske rabe jezika, se identificirali s književno osebo ter zgodbo doživljali kot nekaj lepega.
Otroci so po slišanem in videnem likovno poustvarjali. Nastali so čudoviti izdelki in nekaj teh bo razstavljenih na hodnikih Prve gimnazije Maribor, v sklopu projekta e Twinning.
V torek, 9. 11. 2021, pa smo se v sklopu projekta odpravili na obisk v Prvo gimnazijo Maribor. Gostoljubni profesorji ter dijaki Prve gimnazije so nas zelo lepo sprejeli in nam pripravili zanimive dejavnosti. Med drugim nam je knjižničarka pripovedovala zgodbo o treh metuljih, ki so bili zelo dobri prijatelji ter otroke pripravila na pogovor o prijateljstvu z dijaki četrtega letnika. »Eden od dijakov se je prišel ob koncu zahvalit in rekel, da je bila to zanj najlepša izkušnja v gimnaziji«. Za konec smo dijake povabili, da so se pridružili pri plesu in petju pesmi Praznujemo. Tudi za nas je bila to čudovita izkušnja ter dobra popotnica v nadaljevanju celoletnega projekta.
Strokovni delavki Melita in Ana
Jun 12, 2021
V oddelku Mačje mesto smo od meseca maja in bomo do meseca septembra sodelovali v nacionalnem projektu Varno s soncem. Vsi se zavedamo, kako pomembno je, da otroke že v predšolskem obdobju spodbudimo k varovanju zdravja in jih seznanimo o škodljivih posledicah delovanja sončnih žarkov.
Izvedene dejavnosti na temo projekta:
Projekt Varno s soncem smo začeli z gibalno igro, uprizorili smo sonce, ki vzhaja in zahaja. Otrokom je bila igra zelo všeč, zato smo jo večkrat ponovili. Prebrali smo zgodbo iz knjige Varno s soncem »Žarek upanja« ter pesmi, ki so zbrane v knjigi.
Sledila je predstavitev slikovnih aplikacij s pomočjo kamišibaja/mali oder. Otrokom sva pokazali slikovne aplikacije na katerih so vsebine, kako se pred sončnimi žarki zaščitimo.
Na temo »Varno s soncem« in z novo likovno tehniko/pihanje tuša s slamico so nastala čudovita sonca, ki smo jih razstavili v naši garderobi.
Eno veliko sonce pa je nastalo v našem oddelku 🙂
Oddelek Mačje mesto: Melita in Dušanka
Jun 8, 2021
Punčka iz cunj je igrača, ki je v preteklosti marsikateremu otroku popestrila igro. V današnjem času ta igrača predstavlja otroka iz države v razvoju, ki ga je potrebno cepiti proti šestim otroškim nalezljivim boleznim. Vzgojiteljice in otroci v vrtcu lahko s tem projektom pomagamo pomoči potrebnim otrokom na prisrčen način.
Izvedba projekta Punčka iz cunj v skupini Pedenjped
Z veliko truda in ustvarjalnosti je izpod mojih rok nastala unikatno, ročno izdelana punčka.
Otrokom sem najprej prebrala pravljico Punčka iz cunj. Pravljica pripoveduje o šivilji Tinki, ki je prva sešila takšno punčko. Podarila jo je osamljeni deklici, ki je bila brez igrač.
Po prebrani pravljici smo se z otroki pogovarjali o otrocih po svetu, ki ne živijo tako srečno kot živimo mi.
Predstavila sem jim svojo Punčko iz cunj in povedala, da nima mamice , očka, svojega doma, da bi rada ostala pri nas in se z nami igrala. Punčki smo z večinskim glasovanjem izbrali ime Lara. Otroci so s flomastri slikali motive za svet, kakršnega želijo, za otroke, ki živijo v pomanjkanju. Slike otrok in punčko smo dali na oglasno desko, da bi še druge seznanili z našim projektom.
Skupaj z starši smo se odločili, da bomo zbrali donacijo in jo nakazali na Unicef in tako pomagali vsaj enemu pomoči potrebnemu otroku. Lara bo ostala pri nas in postala naša posvojena Punčka iz cunj. Verjamem, da bomo našo Laro z otroškim smehom in nagajivimi iskricami v očeh razveseljevali iz dneva v dan. Ko nam bo omogočeno bo tudi odhajala v otroške domove, kjer bo lahko stopala novim dogodivščinam nasproti.
Otroci iz skupine Pedenjped z vzgojiteljicama Darjo in Mojco.
Maj 24, 2021
V oddelku Pedenjped smo v okviru projekta Trajnostna mobilnost otroke in starše osveščali o okolju prijaznih prevoznih sredstvih. V ta namen smo se z otroki odpravili do železniške postaje in se popeljali z vlakom do Tezna in nazaj. Navdušenje otrok je bilo nepopisno, saj se je veliko otrok z vlakom peljalo prvič.
V skupini smo se tudi dogovorili, da izvedemo kolesarski dan. Pot nas je vodila skozi drevored vse do Mestnega parka. Dokazali smo, da smo kolesarji v pravem pomenu besede, saj smo dosledno upoštevali vse prometne predpise.
Na mednarodni dan čebel smo se v parku srečali tudi z maskoto dihurjem Duškom, ki nas je s prijaznimi besedami nagovarjal k skrbi za čistejše okolje. Našo druženje z Duškom smo si lahko v popoldanskem času ogledali tudi na televiziji.
Naša želja je, da se v bližnji prihodnosti peljemo še z avtobusom in obiščemo vzgojiteljico Karmen. Na koncu sva z Mojco ugotovili, da nekatere stvari, ki so nam odraslim samoumevne, otrokom zelo veliko pomenijo. Za njih so neprecenljive izkušnje, oživljajo jih znova in znova.
