Tradicionalni slovenski zajtrk – OD KOD PRIHAJA KRUH, MLEKO, MASLO, MED IN JABOLKO?

Tradicionalni slovenski zajtrk – OD KOD PRIHAJA KRUH, MLEKO, MASLO, MED IN JABOLKO?

Namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je osveščati ljudi o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, osveščanje o lokalno pridelanih živilih, seznanjanje o pomembnosti domačega kmetijstva in čebelarstva.

Pobudo zanj je dala Čebelarska zveza Slovenije s sloganom: »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih.« Akcija je obrodila sadove in Tradicionalni slovenski zajtrk je postal projekt stalnica, ki je vsako leto meseca novembra vpeljan v vrtce in šole.

V skupini Pedenjped smo se na temo Tradicionalni slovenski zajtrk ves teden pogovarjali o zdravem prehranjevanju in izvajali v ta namen različne aktivnosti. V petek, 18. novembra smo Tradicionalni slovenski zajtrk tudi praznično obeležili.

Aktivnosti na temo zdravega prehranjevanja:

1. Pogovor o koristnosti uživanja sadja in zelenjave za naše telo

Pogovarjali smo se o različnih vrstah sadja in zelenjave ter  o njihovemu pomenu za naše zdravje. Ugotovili smo, da imata sadje in zelenjava veliko vitaminov, mineralov in vlaknin, ki pripomorejo k temu, da ostanemo zdravi in vitalni. Željeno je, da pojemo čim več lokalno pridelanih živil, saj domači pridelki hitreje prispejo do trgovine, so bolj sveži, so brez konzervansov in posledično tega tudi bolj zdravi.

Med pogovorom o sadju in njegovih koristnih učinkih sem otroke spomnila na star slovenski pregovor, ki pravi: »Eno jabolko na dan odžene vsakega zdravnika vstran.« Jabolko je namreč že od nekdaj pri otrocih najbolj priljubljeno sadje in je v preteklosti marsikdaj nadomeščalo sladico, njegova čudežna moč pa je bila opevana že v mnogih pravljicah. Spomnimo se  samo Sneguljčice, ki se ni mogla upreti sočnemu rdečemu sadežu, ali bolnega očeta, ki je svoje tri sinove poslal iskat Zdravilno jabolko za svojo ozdravitev.

Na temo sadja in zelenjave smo si pripravili še sadno solato, sadje in zelenjavo pa smo tudi kaširali.

2. Prehrambena piramida

Z otroki smo si ogledali Prehrambeno piramido in ugotovili, da je za naše zdravje pomembno gibanje, da dnevno popijemo veliko vode, da uživamo različne vrste sadja in zelenjave, na našem jedilniku pa morajo biti v tudi žitni izdelki, meso, mlečni izdelki, v manjšem obsegu pa še maščobe in sladkarije. Prehrambena piramida nam je bila tako všeč, da smo si naredili še svojo.

3. Peka žemljic

K nam smo povabili prababico dečka, ki je v naši skupini. Pripovedovala nam je o življenju nekoč. Najbolj so mi ostale v spominu njene besede, ko je dejala: »Če najdeš kruh, poberi ga in poljubi ga.« Povedala je, da so v njenih časih veliko bolj spoštovali kruh kakor danes in da ga je znala speči že kot 13-letna deklica. Z njeno pomočjo smo si spekli žemljice in prav slastne so bile. Obiskali smo še Pekarno Sonce, kjer smo si ogledali različne vrste pekovskih izdelkov in se pogostili z rogljički.

4. Obisk čebelarja

Na naše povabilo se je odzval tudi čebelar, ki je prišel k nam v vrtec. Povedal nam je nekaj zanimivosti o čebelah in koliko truda je potrebno, da pride med na našo mizo. Otroci so med z veseljem okušali in se med seboj pogovarjali o tem, kateri jim je bolj všeč – akacijev, cvetlični, lipov, gozdni, kostanjev … Vsi pa so se strinjali, da so bili medenjaki odlični. Otroci, ki so bili še polni prijetnih vtisov, so ob odhodu v igralnico prepevali pesem Čebelar, si sladko oblizovali prste in si še sami ustvarili svoj panj s čebelicami.

5. Obisk muzeja NOB – delavnica Čez stari trgovski pult

Ko smo prestopili prag muzeja, smo se vrnili v stare čase, ko so trgovci  še tehtali moko in sladkor na starih tehtnicah, kupci pa plačevali s starimi kovanci in bankovci imenovani dinarji. Spoznali smo izdelke, ki so nastajali nekoč v mariborskih tovarnah – prašek Mixal, Zlatorogovo terpentinsko milo, Podravkina marmelada … Včasih niso poznali plastičnih vrečk, blago so dali v kovinske posode ali v vrečke iz blaga, ki so jih prinesli kupci od doma.

6. Izlet na Kmetijo Hecl

V vrtcu smo se veliko pogovarjali o tem, kako nastane  mleko in mlečni izdelki. Najboljše se otroci naučijo iz neposrednih izkušenj, zato smo se odpravili na vlak in obiskali Kmetijo Hecl.

7. Tradicionalni slovenski zajtrk

Za tradicionalni slovenski zajtrk smo si pogrnili mize z belimi in modrimi  prti. Vsak otrok si je naredil svoj pogrinjek, ki je bil rumene barve, na njem pa so bile narisane čebelice. Ob siju svečk smo z veseljem jedli okusen domač kruh, z maslom in medom, pili mleko in se na koncu posladkali še z jabolki. Ves čas zajtrka nas je spremljala pesem Čebelar. Otroci si jo prepevajo še sedaj, saj jim je zelo prirasla k srcu.

Ker smo Pedenjpedi zelo radovedni in znanja željni se bomo spomladi  z avtobusom odpeljali še na kmetijo Skok, kjer bomo raziskovali, od kod prihajajo jabolka in drugo sadje.

Lepo vas pozdravljajo tradicionalno razpoloženi Pedenjpedi z Darjo, Ksenijo in Barbaro.

Obisk čebelarja Maksa

Obisk čebelarja Maksa

V ponedeljek, 14. 11. 2022, sta nas obiskala gospod Maks Selinšek, otroci so ga spoznali kot čebelarja Maksa, in gospa Suzana Selinšek Zdravkovič.

V jutranjem krogu smo z otroki govorili o medu, od kod prihaja in kdo ga nabira.

Obiska g. Maksa in ga. Suzane smo se razveselile kar tri igralnice, in sicer Maček Muri, Mali princ in Pedenjped. Pričakala sta nas v telovadnici vrtca na Tomšičevi.

S seboj sta imela veliko stvari, ki so pritegnile naše poglede. Prinesla sta lesen panj, ki je imel v notranjosti satnike, narisano satovje in čebele, različne vrste medu in oblačila čebelarjev, s katerimi se zavarujejo pred piki. Po predstavitvi panja in dela čebelic smo lahko poskusili različne vrste medu: lipov, smrekov, kostanjev, gozdni, kremni, cvetlični in akacijev med.

Po sladki degustaciji je sledila predstavitev čebelarjevih oblačil. Za predstavitev sta se javila dva otroka, deček in deklica, in nam predstavila osnove.

Spoznali smo, da je oprema nujna pri stiku s čebelami v čebelnjaku, prav tako pa, da nam čebela ne bo naredila ničesar, če smo mirni in ne »mahamo« z rokami po zraku.

G. Maksu in ga. Suzani se zahvaljujemo za prijaznost in lepo preživet dan.

Eva Tomažič

»MALI IN VELIKI POLIEDRI«

»MALI IN VELIKI POLIEDRI«

Otrokovo življenje je polno matematičnih izkušenj, otroci razvijajo matematično mišljenje ter doživljajo matematiko kot prijetno izkušnjo. Otrok matematiko uporablja pri igri, skozi igro in jo tako spoznava kot nekaj pozitivnega, prijetnega. In tako smo se v ponedeljek, 21. novembra 2022, naša skupina Mačje mesto odzvali povabilu Prve gimnazije Maribor, da skupaj z dijaki 2. e oddelka pri matematiki raziskujemo različne poliedre, geometrijska telesa, ki jih omejujejo pravilni liki. V mešanih skupinah so otroci in dijaki reševali sprva preproste poliedre, potem pa tudi precej bolj kompleksne (četverec – tetraeder, kocka, osmerec – oktaeder, dvanajsterec – dodekaeder, dvajseterec – ikozaeder, prisekani dvajseterec, odsekana kocka…). Otroci so s pomočjo gradnikov kompleta izobraževalne igrače Polydron sestavljali poliedre, dijaki pa so preštevali robove, ploskve in oglišča ter določali konfiguracijo oglišč. Z znanjem sestavljanja poliedrov so otroci navdušili gostitelje. Bili so presenečeni nad njihovim razmišljanjem in predvsem sodelovanjem, ki so ga otroci pokazali pri sestavljanju poliedrov. Eden izmed komentarjev dijakov se je glasil: »Ko sem jaz hodil v vrtec nisem vedel kaj je kocka, kaj šele da bi jo znal sestaviti.«

Skupina Mačje mesto z Ano in Melito

DELAVNICA MOJSTRA MIHE

DELAVNICA MOJSTRA MIHE

Mame so osebe, na katere se lahko venomer zanesemo, in so tiste, ki hodijo na večino delavnic in treningov, organiziranih za otroke. Roko na srce, če kaj potrebujemo, rečemo prav mamam, saj vemo, da so nam vedno pripravljene pomagati.

Očetje so mojstri, znajo popravljati polomljene stvari, sestavljati in graditi hiše, zamenjati žarnico, popraviti avtomobile in zamenjati gume. Kar se pa tiče delavnic in dela z otroki, pa se nam zgodi, da jih lahko hitro prezremo. Prav zaradi tega, smo se delavke enote Košaki odločile, da bomo mame vsaj za dve uri razbremenile in dale možnost očetom.  

7. novembra smo delavke iz skupin Sapramiške in Zvezdice Zaspanke organizirale delavnico z naslovom: DELAVNICA MOJSTRA MIHE, namenjena je bila OČETOM. Cilj delavnice je bil, da oče skupaj s svojim otrokom izdela ptičjo hišico. Nekaj materiala je priskrbel vrtec, a očetje so prišli dobro pripravljeni. Zavihali so rokave in v roku ene ure smo imeli prve hišice že narejene. Seveda, saj so tudi otroci zelo pomagali. Bili so pridni kot očetje: sodelovali so pri načrtovanju, zabijali žeblje, risali in pisali na ptičje hišice, brusili les in še bi lahko naštevali.

Nekateri otroci so narejene ptičje hišice pustili v vrtcu in te bodo ponosno krasile naše igrišče, kar je pa najbolj pomembno – pozimi bomo skrbeli, da bo v njih vedno hrana za ptice.

Hvala očetom, da so se udeležili delavnice in hvala, za podarjene hišice.

Slovenski tradicionalni zajtrk v skupini Sapramiške

Slovenski tradicionalni zajtrk v skupini Sapramiške

Dan slovenske hrane obeležujemo tretji petek v mesecu novembru. Slovenski tradicionalni zajtrk je sestavljen iz mleka, kruha, masla, medu in jabolk. Pomembno je, da so vsa živila slovenskega izvora, saj s tem izkazujemo podporo slovenskim lokalnim pridelovalcem in poudarimo pomen kmetijstva in čebelarstva.

Priprave na ta poseben dan smo v naši skupini začeli že v začetku novembra. V jutranjem krogu si je vsak otrok izbral poljubno fotografijo na to temo in naloga je bila, da opiše, kaj je na njej. Naslednjič smo fotografije razvrščali po skupinah: mleko in mlečni izdelki, sadovnjak in jabolka, žita in kruh, čebele in med. S pomočjo tega smo spoznali, kako nastane posamezno živilo. Napisali smo naslov in naredili veliki miselni vzorec, ki smo ga nalepili na vidno in dobro dostopno mesto v igralnici, da si lahko otroci fotografije ogledujejo kadar koli.

Govedorejsko društvo Slovenske gorice Lenart je vrtcu posodilo kravo, ki smo jo poimenovali Berta. Skupaj z otroki smo ugotavljali, kaj krave jedo, pijejo in kaj nam dajejo. Prišli smo do spoznanja, da imajo krave najraje travo, seno in »šrot« ­- zmleto koruzo, da pijejo vodo in nam dajo mleko. Nato smo pripravili razstavo v garderobi vrtca.

Zbirali smo odpadno embalažo mlečnih izdelkov, s katerimi smo se igrali in pripravljali drugi del razstave. Vsak otrok je tudi narisal, kaj spada v slovenski tradicionalni zajtrk.

V petek, 18. 11., smo pa Slovenski tradicionalni zajtk, s sloganom Zajtrk z mlekom – super dan!, le obeležili. Zjutraj smo si pripravili in okrasili mizo ter naredili pogrinjke. Vzeli smo si čas, ponovili, kar smo si zapomnili ter pojedli zajtrk. V jutranjem krogu smo si ogledali poučen posnetek Slovenski tradicionalni zajtrk, ki ga je pripravilo društvo ZSPM. Za konec pa je vsak otrok pobarval svojo čebelico.

Zapisala: Tjaša Toplak

»DAN MARIBORA, 20.10.2022 – NAŠA PIRAMIDA”

»DAN MARIBORA, 20.10.2022 – NAŠA PIRAMIDA”

Naša skupina Mačje mesto šteje 24 vedoželjnih otrok, starih od 5 – 6 let. V sklopu proslavitve praznika Mestne občine Maribor, smo ob temah, ki so nam bile na voljo izbrali temo: »Zelene površine.«

Maribor je lepo, zeleno mesto in ni bilo težko izbrati ene od zelenih površin, ki je v bližini našega vrtca. Odločili smo se za našo Piramido, ki nam daje veliko možnosti za različne aktivnosti.

Prva aktivnost:

S pomočjo diaprojektorja smo si ogledali oddajo o mestu Maribor. Po oddaji sva otrokom zastavili vprašanja, med drugim ali vedo katero mesto smo videli? Vprašanje ni bilo težko, saj so ustrelili »kot iz topa« MARIBOR. Prepoznali so še reko Dravo, Titov most, Pohorje, Kalvarijo, stadion Ljudski vrt, Piramido … Bili sva veseli, da otroci tako dobro poznajo svoje malo mesto. Poslušali smo tudi pesem Moje mesto, ki jo izvaja glasbena skupina Leonart. Otroke sva razveselili, ko sva jim povedali, da bo naša tema naslednja dva tedna Piramida, da bomo spoznali njeno zgodovino ter izvedli veliko dejavnosti na to temo.

Druga aktivnost:

Likovno poustvarjanje – risanje s svinčnikom/senčenje: odšli smo na šolsko igrišče, kjer so otroci gledali Piramido in s pomočjo trde podlage na risalni list s svinčnikom narisali Piramido. Nastalo je veliko zanimivih, različnih risb. Vsak otrok je narisal to kar je videl.

Tretja aktivnost:

Likovno poustvarjanje – monotipija z grafično barvo (je posebna tehnika, kjer ni možno dobiti več odtisov, ampak le enega, saj smo risali na zadnjo stran grafičnega lista, ki je bil položen na matrico z grafično barvo. Otroci so v tej tehniki zelo uživali in nastalo je veliko čudovitih monotipij Piramide.

Četrta aktivnost:

Likovno poustvarjanje/slikanje z vodenimi barvami: Živali v gozdu pod Piramido je bila tema dijakinje, ki je v naši skupini izvajala nastop. Otrokom je zastavila uganke na temo ter jih povabila k slikanju živali iz ugank. Otroci so z vodenimi barvami naslikali žival, ki jim je bila najbolj všeč.

Peta aktivnost:

Izdelava makete Piramide/glina: otroci so glino gnetli, jo preoblikovali ter uživali v stiku z njo. Videti je bilo, da so se ob igri z glino zelo umirili.  Iz manjših kepic gline je nastal hrib, na njem gozd, cesta, ki pelje do kapelice, ostanki gradu in na koncu še kostanjev drevored. Pod malimi rokami, s pomočjo vzgojiteljice Ane je nastala čudovita maketa naše Piramide.

Šesta aktivnost:

Vadbena ura v gozdu pod Piramido/poligon iz naravnega materiala: nastop dijakinje, ki smo ga povezali z našo temo. Otroci so se ob igri Kdo se boji medveda dobro razgibali.  Nato smo s pomočjo izštevanke otroke razdelili v štiri skupine. Otroke smo »začarali« v gozdne živali (zajce, kače, ježe in sove). Po demonstraciji vzgojiteljice, so otroci premagovali ovire na poligonu, ki je bil pripravljen iz naravnega materiala (vej, kamnov, debla …).  Ob koncu vadbene ure je vsak otrok objel svoje drevo in se tako umiril.

Sedma aktivnost:

Piramida v času in prostoru/medse smo povabili nekdanjega profesorja zgodovine in geografije gospoda Srečka. Skupaj smo odšli na Piramido in ob zanimivem pripovedovanju nas je popeljal v samo zgodovino mesta Maribor. Vse se je začelo z zgodbo o čevljarčku, ki je mesto Maribor rešil pred Turki. Povedal nam je tudi, da je bilo nekoč na tem mestu morje, zato je še danes na tem mestu veliko školjk. Da sta Pohorje in reka Drava mariborska bisera in nam z roko pokazal kje je stara struga reke Drave ter kanal reke Drave, ki je speljan v hidroelektrarno Zlatoličje, kjer pridelujejo elektriko. Ves čas je otroke vabil k pogovoru in jim na zanimiv način razložil kako visoka je Piramida – z rokami je pokazal približno en meter in da je Piramida visoka sto takšnih metrov. Na poti do vrha smo imeli veliko postankov in prav vsepovsod so otroci izvedeli kaj novega, med drugim tudi katere okoliške hribe – zelene površine vidimo iz naše Piramide in kako zelo zelen je naš Maribor.

Osma aktivnost:

Pohod atrija: Na dan Maribora, 20. 10. 2022, smo se vse štiri skupine iz atrija odpravile na pohod, naš cilj je bil vrh Piramide. Odpravili smo se skozi drevored (skupaj z drugimi) in pot nadaljevali (sami) vse do strme poti, ki vodi do kapelice. Ustavljali smo se na različnih točkah in ponovili kaj vse že vemo o našem malem mestu Maribor. Večina otrok naju je zelo presenetilo, saj so si zapolnili večino podatkov, ki so jih slišali od gospoda Srečka. Na vrh smo se odpravili po strmi poti, saj so se tako odločili otroci in prav vsi so premagali ovire do cilja. Utrujeni od poti smo popili vodo, pomalicali ter se vrnili po drugi poti in se ustavili v gozdu pod Piramido, kjer so se otroci lahko spremenili v »gozdne otroke« in uživali v »gozdni igralnici.« Za nami je bil še en čudovit dan.

Vse aktivnosti, ki smo jih izvedli v sklopu dneva Maribora, so se povezovale med seboj. Ob koncu projekta je nastalo veliko čudovitih izdelkov, ki so razstavljeni na hodniku atrija. Pri sami izdelavi izdelkov ter razstavi le teh so sodelovale vse skupine iz atrija – Palčki, Miš maš, Pike poke in naša skupina Mačje mesto. Vse štiri skupine smo se med seboj povezale in skupaj smo soustvarili zgodbo o naši Piramidi.

Skupina Mačje mesto z Ano in Melito

Vljudno vabljeni na razstavo likovnih del otrok na hodniku atrija »PIRAMIDA V ČASU IN PROSTORU«

Dostopnost