Tako kot že vrsto let, tudi letos že 9. leto zapored, Radio 1 pripravlja dobrodelno akcijo z naslovom »Deželak junak«. V okviru omenjene dobrodelne akcije se Miha Deželak, voditelj jutranjega programa na Radiu 1, s prirejenim kolesom – »kvadrociklom« odpravlja na pot po vsej Sloveniji. Njegova pot zajema 10 različnih etap po različnih koncih Slovenije. Z zbranimi sredstvi, ki jih Deželak nabira s svojo potjo pa bodo na morje odpeljali čim več otrok iz socialno ogroženih družin, ki si počitnic na morju na žalost ne morejo privoščiti. Tretji dan oziroma na tretji etapi pa je Deželaka njegova pot zanesla tudi skozi naše mesto Maribor. Tako smo se otroci iz Sončne dežele in Mavrične igralnice odločili, da tudi mi podpremo Deželaka junaka in ga pozdravimo na njegovi poti. Tako smo v petek dopoldan pripravili navijaške transparente s spodbudnimi napisi. Po kosilu pa smo se uredili in se namesto na ležalnike, odpravili do železniške postaje, kjer smo pričakali Deželaka. Ob njegovem prihodu smo vsi navdušeno vzklikali »De-že-lak ju-nak!« in glasno navijali zanj. Prisluhnili smo kratkemu glasbenemu programu in se na koncu tudi fotografirali z Deželakom, našim junakom.
V okviru projekta EPAS je Prva gimnazija Maribor izdala publikacijo – didaktični pripomoček za predšolske otroke z naslovom Z Eurokom spoznavam EU. Njihova šola namreč že vrsto let zelo uspešno sodeluje z okoliškimi vrtci v najrazličnejših nacionalnih in mednarodnih medgeneracijskih projektih (eTwinning, Beremo skupaj …). Slikanica je zasnovana s posebno skrbjo in poudarkom na prilagoditvi in izboru vsebin, ki bodo primerno nagovorile vrtčevske otroke. Avtorica ilustracij je dijakinja Aleksandra Mohorko, mentorici pa profesorici Sanja Šabeder Jaušovec in Metka Kostanjevec. Finančno jim je pri izdaji slikanice pomagala evropska poslanka Irena Joveva, ki je skupaj s profesorji in dijaki Prve gimnazije Maribor tudi obiskala naš vrtec Borisa Pečeta in omenjeno slikanico otrokom tudi podarila. Na ta dan je prav tako potekal pogovor med evropsko poslanko Ireno Jovevo ter otroci naše skupine. V igralnici smo pripravili didaktični kotiček na temo, stole smo postavili v krog in igralnica se je v hipu spremenila v pravi mali »parlament«. Evropska poslanka se je z otroki pogovarjala ter jim zastavljala vprašanja, ki so se navezovala na slikanico Z Evrokom spoznavam EU, med drugim: »Koliko držav je povezanih v Evropsko unijo? Ali poznate katero od teh? Ali ste v katero od teh že potovali? Kakšna je prednost potovanja v EU npr. prehajanje čez mejo (če gremo k sorodnikom, delat ali če gremo na morje …)? S katerim denarjem lahko plačujemo v EU? Ali imajo vse države EU eure? Ali so kovanci enaki v vseh državah EU? Kakšna je razlika? Zakaj? Kateri jezik govorimo mi? Kaj pa ostali, npr. Italijani, Španci, Francozi, Nemci, Avstrijci, Hrvati …? S katerim jezikom se največkrat sporazumevamo, ko gremo na potovanje v drugo državo? Ste že slišali za besedo parlament? Kaj tam počnemo, o čem odločamo? Kako vi poskrbite, da bi imeli v prihodnosti čist zrak, pitno vodo, dovolj elektrike …? In čisto za konec, katere so vaše (otrokove) pravice?« Otroci so odgovarjali na zastavljena vprašanja o EU in pokazali veliko znanja. Za konec smo zapeli pesem Otroci enega sveta in bili deležni stoječih ovacij. Vsi skupaj smo bili veseli, saj smo imeli čast spoznati evropsko poslanko Ireno Jovevo in preprosto »biti del te zgodbe.«
Matematika v predšolskem obdobju je lahko za otroke zelo zanimiva in je prijetna. Edini pravi način je – igra! Otrok skozi igro pridobiva matematične izkušnje. Se orientira najprej na svojem telesu (levo, desno), potem v prostoru in šele na to na listu. Pristopi so lahko zelo različni, najbolj priporočljivo je izkušenjsko učenje, sodelovalno učenje, medpredmetno povezovanje, didaktična igra, socialna igra, gibalne igre …
Z matematiko se otroci srečujejo na vsakem koraku, tako doma kot tudi v vrtcu. Njihovo življenje je polno matematičnih izkušenj. Na videz majhne in včasih nepomembne dejavnosti kot so potiskanje in vlečenje igrač, zlaganje različnih gradnikov, štetje otrok, urejanje, polnjenje in praznjenje posodic, primerjanje ter opisovanje okolja, poimenovanje oblik v prostoru in na prostem, merjenje z različnimi pripomočki itn.
Ugotovili smo da lahko dolžino merimo s koraki, palicami, kartoni, trakovi … pa vendar te dolžine niso zanesljive, zato smo spoznali bolj zanesljive pripomočke za merjenje dolžine. Uporabili smo šiviljski meter, šolska ravnila, žepni meter ter trakove blaga dolžine enega metra, s katerimi so merili večje površine, kot je igralnica, blazina, sedežna … manjše dolžine in tudi višino pa s šolskimi ravnili in šiviljskimi metri. Kot zanimivost sva otrokom povedali, da lahko s pomočjo rok, ki jih odročimo izmerimo svojo velikost. Prepričali smo se in izmerili dolžino med obema rokama otroka in dejansko izmerjeno dolžino otroka s stenskim metrom ter videli da trditev drži.
Dejavnost pa smo prenesli tudi na prosto, se postavili v ravno vrsto in vsi skupaj naredili 10 korakov, opazili smo da je vsak posebej prišel do različnega mesta. Naša ugotovitev je bila, da takšno merjenje ni zanesljivo, zato smo vzeli šiviljske metre in trakove blaga, ki so dolgi en meter in se podali dogodivščinam naproti. Otroci so merili dolžino peskovnika, višino in širino panja (štora) … in pri tem zelo uživali.
Otroci so matematiko uporabljali pri igri, skozi igro in jo tako spoznavali kot nekaj pozitivnega, prijetnega. Zato je izrednega pomena, da otrokom pomagamo razvijati tovrstno mišljenje in da iščemo povezavo med matematiko in vsakdanjim življenjem tako doma kot tudi v vrtcu. To igro imenujemo »strukturirana igra«, je načrtovana, vodena igra, ki ima učni cilj in je eden od najboljših načinov, kako majhne otroke naučimo česa novega. S tem, ko so se ob učenju skozi igro zabavali, smo pri otroku razvijali pozitiven odnos do matematike.
Otroci iz Mavrične skupine, Sončne dežele in Mojster Miha, smo se skupaj z vzgojitelji odpravili na Mariborsko policijsko postajo v Vošnjakovi ulici. Pred odhodom iz vrtca smo še obnovili cestno prometne predpise in se podali na pot.
Ko smo prispeli, nas je prijazno sprejel rajonski policist, ki nas je odpeljal v notranje prostore. Predstavil nam je dežurno službo in nam razložil, kaj je njihova naloga. Otroke je radovedno povprašal, če vedo, kakšna je oprema policista in jim odgovarjal na njihova vprašanja. Vprašal jih je tudi o prometnih pravilih in kako jih upoštevajo. Bil je zelo zadovoljen z odgovori.
Nato smo se po stopnicah spustili do sobe za pridržanje. Otroci so se posedli na posebne postelje in radovedno prisluhnili, za kakšne namene to sobo uporabljajo. Od tod smo se odpravili v zunanjo garažo, kjer imajo parkirana policijska vozila in motorje.
Pred izhodom iz garaže je bil parkiran policijski kombi, ki ga poznamo pod imenom »Marica«. Otroci so si ga lahko pogledali od znotraj, v skupinah po štiri, pa so se lahko posedli tudi v zadnji del kombija, ki je namenjen za prevoz nepridipravov. Policist je vklopil tudi sirene, ki so bile zelo glasne, vendar so bili otroci kljub temu navdušeni.
Na koncu smo se policistu zahvalili za prijazen sprejem in vse povedano, nato pa nas je ta pospremil do izhoda in nam zaželel varno pot v vrtec.
Tako kot se za »peti letni čas« spodobi, je tudi nas v našem vrtcu obiskal čisto pravi kurent. Vendar pa to ni bil tisti strašni kurent, ki ga v tem času srečamo na cesti, ampak zelo prijazen kurent, ki ima za povrh še zelo rad družbo otrok. Tako nas je obiskal v vseh oddelkih vrtca, kjer se nam je prijazno predstavil.
Oblečen je bil v zelo toplo ovčjo kožo, okrog pasu pa je imel velike in hkrati tudi zelo težke kravje zvonce. Na glavi je imel zelo veliko masko, prav tako iz ovčje kože, ki je bila ob straneh okrašena s perjem. Imel je zelo majhne oči, velik nos, kosmate brke, zelo dolg jezik in veliko zob iz belega fižola. Na vrhu maske so mu veselo plapolale papirnate rožice in dolgi pisani trakovi. Na nogah je imel oblečene gamaše rdeče barve, ker prihaja iz okolice Ptuja. V rokah pa je nosil palico, ki ji rečemo ježevka, saj ima na vrhu prave ježeve bodice. Še sreča, da ima ta kurent rad otroke in na ježevki ni imel pravih ježevih bodic, ampak samo imitirane bodice, tako da smo jih lahko pobožali prav vsi. Prav tako nam je dovolil, da smo lahko pozvonili na njegove težke zvonce. Za konec pa smo skupaj še veselo zaplesali in tako s plesom ter zvenenjem zvoncev preganjali zimo iz našega vrtca. V zahvalo za obisk in pomoč pri preganjanju mrzle zime, smo na koncu kurentu na njegovo ježevko pritrdili tudi nekaj robcev iz blaga.
