Otroci iz Mavrične skupine, Sončne dežele in Mojster Miha, smo se skupaj z vzgojitelji odpravili na Mariborsko policijsko postajo v Vošnjakovi ulici. Pred odhodom iz vrtca smo še obnovili cestno prometne predpise in se podali na pot.
Ko smo prispeli, nas je prijazno sprejel rajonski policist, ki nas je odpeljal v notranje prostore. Predstavil nam je dežurno službo in nam razložil, kaj je njihova naloga. Otroke je radovedno povprašal, če vedo, kakšna je oprema policista in jim odgovarjal na njihova vprašanja. Vprašal jih je tudi o prometnih pravilih in kako jih upoštevajo. Bil je zelo zadovoljen z odgovori.
Nato smo se po stopnicah spustili do sobe za pridržanje. Otroci so se posedli na posebne postelje in radovedno prisluhnili, za kakšne namene to sobo uporabljajo. Od tod smo se odpravili v zunanjo garažo, kjer imajo parkirana policijska vozila in motorje.
Pred izhodom iz garaže je bil parkiran policijski kombi, ki ga poznamo pod imenom »Marica«. Otroci so si ga lahko pogledali od znotraj, v skupinah po štiri, pa so se lahko posedli tudi v zadnji del kombija, ki je namenjen za prevoz nepridipravov. Policist je vklopil tudi sirene, ki so bile zelo glasne, vendar so bili otroci kljub temu navdušeni.
Na koncu smo se policistu zahvalili za prijazen sprejem in vse povedano, nato pa nas je ta pospremil do izhoda in nam zaželel varno pot v vrtec.
Tako kot se za »peti letni čas« spodobi, je tudi nas v našem vrtcu obiskal čisto pravi kurent. Vendar pa to ni bil tisti strašni kurent, ki ga v tem času srečamo na cesti, ampak zelo prijazen kurent, ki ima za povrh še zelo rad družbo otrok. Tako nas je obiskal v vseh oddelkih vrtca, kjer se nam je prijazno predstavil.
Oblečen je bil v zelo toplo ovčjo kožo, okrog pasu pa je imel velike in hkrati tudi zelo težke kravje zvonce. Na glavi je imel zelo veliko masko, prav tako iz ovčje kože, ki je bila ob straneh okrašena s perjem. Imel je zelo majhne oči, velik nos, kosmate brke, zelo dolg jezik in veliko zob iz belega fižola. Na vrhu maske so mu veselo plapolale papirnate rožice in dolgi pisani trakovi. Na nogah je imel oblečene gamaše rdeče barve, ker prihaja iz okolice Ptuja. V rokah pa je nosil palico, ki ji rečemo ježevka, saj ima na vrhu prave ježeve bodice. Še sreča, da ima ta kurent rad otroke in na ježevki ni imel pravih ježevih bodic, ampak samo imitirane bodice, tako da smo jih lahko pobožali prav vsi. Prav tako nam je dovolil, da smo lahko pozvonili na njegove težke zvonce. Za konec pa smo skupaj še veselo zaplesali in tako s plesom ter zvenenjem zvoncev preganjali zimo iz našega vrtca. V zahvalo za obisk in pomoč pri preganjanju mrzle zime, smo na koncu kurentu na njegovo ježevko pritrdili tudi nekaj robcev iz blaga.
V oddelku Mačje mesto smo mesec januar posvetili temi »NAŠE OSONČJE.« Uporabili smo različno strokovno literaturo, enciklopedije o vesolju, dinozavrih, različne revije, medije, knjige, diaprojektor, slikovne aplikacije na temo in druge pripomočke.
Vse se je začelo z vrečo presenečenja, v kateri se je skrival globus. Otroci so tipali in poskušali ugotoviti kaj se skriva v vreči. Odgovori otrok so bili: »je trdo, okroglo, planet, velika krogla, žoga, globus itn.« In imeli so prav.
Otroci so z navdušenjem poslušali vse o našem planetu Zemlji in sodelovali v pogovoru. Pogledali smo kje na globusu leži Slovenija in kje Nova Zelandija. Zakaj prav Nova Zelandija? Želeli smo preveriti kako daleč je šel dopustovat naš prijatelj Lan. Ugotovili smo, da je odpotoval zelo daleč. Prebrali smo, da je Naše Osončje sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezdaSonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega. In, da je Zemlja edini planet na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Predstavlja največji trdni planet in edini prostor v Vesolju, za katerega je znan obstoj življenja.
Zemlja se vrti okoli svoje osi 24 ur – en dan, okoli Sonca pa 365 dni – eno leto (z gibalno igro na prostem in v prostoru – Vrtenje planetov okoli Sonca smo otrokom pričarali nasmehe na obraz – vrteli smo se okoli svoje osi – vrtelo se nam je, zelo, a nič zato, vztrajali smo do konca, ker smo se pri tem zelo zabavali).
Sonce je Zemlji najbližja zvezda, je vrteča krogla žarečih plinov. Od nas je v povprečju oddaljen 150 milijonov kilometrov. S svojo prisotnostjo pa blagodejno vpliva na živež. Brez Sonca, ki nam daje svetlobo in toploto, življenja na Zemlji v takšni obliki, kot ga poznamo, danes ne bi bilo. Otroci so vse to in še več z zanimanjem poslušali, sodelovali v pogovoru, pristopili so k vsem ponujenim dejavnostim in si veliko zapolnili.
Neko sončno dopoldne smo izkoristili za pohod na hrib Piramido, ko smo prišli na vrh Piramide smo pogledali kje Sonce vzhaja in kje zahaja. Odročili smo roke, se orientirali in določili smer neba po vzhajajočem Soncu, torej vzhodne strani (otroci so ponovili skupaj z nama – sonce vzhaja na vzhodu, zahaja na zahodu, spredaj je sever, zadaj pa jug). Otrokom sva obljubile, da na naslednji pohod na hrib Piramido vzamemo kompas, s katerim se bomo prepričali ali smo pravilno označili strani neba.
Med drugim smo prebrali, da okrog Sonca kroži osem planetov (Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun). Merkur, kot najhitrejši med planeti, je dobil ime po rimskemu bogu trgovcev in popotnikov Merkurju. Kot ogenj ali kri rdečo barvo, značilno za planet Mars, so povezali z rimskim bogom vojne Marsom. Vrhovnemu rimskemu bogu Jupitru je bil posvečen najsvetlejši in največji planet. Planet Saturn je dobil ime po Jupitrovem očetu. Saturn je zaščitnik setve, bog poljedelstva, sadjarstva in vinogradništva. Lepo obsijan planet Venera je dobil ime po rimski boginji ljubezni Veneri.
Pa Luna … Luna naredi celoten krog okoli Zemlje in s tem skozi vse štiri faze – mene – v 29,5 dneh. Lunine mene si vedno sledijo v enakem vrstnem redu. Ko Luna kroži okoli Zemlje, izgleda kot se spreminja njena oblika. Vendar pa v bistvu zgolj gledamo različne dele razsvetljene polovice Lune. Tako oblika Lune prehaja od polne Lune, ko vidimo njen celotni osvetljeni del (Zemlja se takrat nahaja med Soncem in Luno) do prazne Lune, ko vidimo zgolj njen neosvetljeni del in izgleda, kot da je ni – v tem primeru se Luna nahaja med Zemljo in Soncem.. Da je bilo otrokom bolj jasno, smo Luno opazovali na nebu in kot zanimivost sem otrokom povedala, da si bodo najbolj zapolnili kaj se dogaja z Luno, ko bodo na nebu videli Luno v obliki črke D – se Luna »debeli« in v obliki črke C– Luna »crkuje«. Bilo jim je smešno, a so si to najbolj zapolnili.
K načrtovanim dejavnostim so otroci z veseljem pristopili, z raznolikim poustvarjanjem pa ponotranjili videno in slišano. Nastalo je veliko likovnih izdelkov, ki krasijo našo garderobo in oddelek. Med drugim raketa, s katero bomo »poleteli« na Luno, ki je naš naravni satelit.Da pa bi lahko »poleteli« na Luno, smo si izdelali »skafandre« zaščitne čelade. Otroke je bilo lepo opazovati, s kakšno vnemo in navdušenjem so se lotili dela. Nastali so čudoviti izdelki, ki smo jih izobesili ter razstavili v našem oddelku in garderobi. Naša igralnica je tako počasi dobivala novo podobo, podobo »našega osončja.«
Tudi na dinozavre nismo pozabili. Živeli so pred več kot 65 milijoni let. V mrazu in temi, ki sta sledili udarcu asteroida, jim je hitro zmanjkalo hrane, zaradi česar so bile možnosti preživetja dinozavrov majhne. Delci žvepla so zaustavljali sončne žarke, ohladili ozračje in omejili rast rastlin. To je naposled privedlo do izumrtja dinozavrov, ki so živeli na Zemlji 150 milijonov let. Dinozavri naj bi, kot so ugotovili raziskovalci, izumrli hitro, torej v nekaj tednih ali mesecih. A za naše otroke bodo vedno živeli, saj jih obožujejo. Veliko aktivnosti smo izvedli tudi na to temo: sestavljali smo sestavljanke dinozavrov, okostja, se igrali z dinozavri, kinetičnim peskom, prebirali smo enciklopedije, poslušali zgodbe o dinozavrih, se o njih pogovarjali, pripovedovali ter iz gipsa izkopali okostje tiranozavra itn.
Vsak dan smo z otroško jogo na temo – našega osončja ponazorili vsa nebesna telesa, se umirili ter bili pripravljeni na nove aktivnosti.
Našo temo smo povezali tudi s Snaginim projektom »TEKSTILNI ODPADKI SO IZ MODE«. »Saj se zavedamo, da so oblačila nekaj, kar potrebujemo in nas spremljajo vsak dan, celo življenje. Imamo občutek sreče ob nakupu in ne pomislimo kako obremenjujoče je to za naše okolje, za naš planet Zemljo– v primeru napačnega ravnanja po uporabi. Zato je pomembno, da skušamo nadgraditi razmišljanja o oblačilih in postopoma spreminjamo naše navade.« Pomembno je da med otroci v polni meri zaživi miselnost, da vsi tekstilni odpadki NISO iz mode. Da je pomembno, da jih po nepotrebnem ne zavržemo in s tem skupaj ukrepamo za zmanjšanje tekstilnih odpadkov. Tako smo v vrtcu pripravili »IZMENJEVALNICO OTROŠKIH OBLAČIL« ter k projektu povabili starše otrok. V imenu strokovnih delavcev v atriju se staršem iskreno zahvaljujem za sodelovanje pri projektu in vse skupaj vabim na »IZMENJEVALNICO OTROŠKIH OBLAČIL«, ki bo zaživela, 23.1.2023.
Za piko na i, si bomo v bližnji prihodnosti »naše osončje« ogledali skozi teleskop. 🙂
Namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je osveščati ljudi o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, osveščanje o lokalno pridelanih živilih, seznanjanje o pomembnosti domačega kmetijstva in čebelarstva.
Pobudo zanj je dala Čebelarska zveza Slovenije s sloganom: »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih.« Akcija je obrodila sadove in Tradicionalni slovenski zajtrk je postal projekt stalnica, ki je vsako leto meseca novembra vpeljan v vrtce in šole.
V skupini Pedenjped smo se na temo Tradicionalni slovenski zajtrk ves teden pogovarjali o zdravem prehranjevanju in izvajali v ta namen različne aktivnosti. V petek, 18. novembra smo Tradicionalni slovenski zajtrk tudi praznično obeležili.
Aktivnosti na temo zdravega prehranjevanja:
1. Pogovor o koristnosti uživanja sadja in zelenjave za naše telo
Pogovarjali smo se o različnih vrstah sadja in zelenjave ter o njihovemu pomenu za naše zdravje. Ugotovili smo, da imata sadje in zelenjava veliko vitaminov, mineralov in vlaknin, ki pripomorejo k temu, da ostanemo zdravi in vitalni. Željeno je, da pojemo čim več lokalno pridelanih živil, saj domači pridelki hitreje prispejo do trgovine, so bolj sveži, so brez konzervansov in posledično tega tudi bolj zdravi.
Med pogovorom o sadju in njegovih koristnih učinkih sem otroke spomnila na star slovenski pregovor, ki pravi: »Eno jabolko na dan odžene vsakega zdravnika vstran.« Jabolko je namreč že od nekdaj pri otrocih najbolj priljubljeno sadje in je v preteklosti marsikdaj nadomeščalo sladico, njegova čudežna moč pa je bila opevana že v mnogih pravljicah. Spomnimo se samo Sneguljčice, ki se ni mogla upreti sočnemu rdečemu sadežu, ali bolnega očeta, ki je svoje tri sinove poslal iskat Zdravilno jabolko za svojo ozdravitev.
Na temo sadja in zelenjave smo si pripravili še sadno solato, sadje in zelenjavo pa smo tudi kaširali.
K nam smo povabili prababico dečka, ki je v naši skupini. Pripovedovala nam je o življenju nekoč. Najbolj so mi ostale v spominu njene besede, ko je dejala: »Če najdeš kruh, poberi ga in poljubi ga.« Povedala je, da so v njenih časih veliko bolj spoštovali kruh kakor danes in da ga je znala speči že kot 13-letna deklica. Z njeno pomočjo smo si spekli žemljice in prav slastne so bile. Obiskali smo še Pekarno Sonce, kjer smo si ogledali različne vrste pekovskih izdelkov in se pogostili z rogljički.
4. Obisk čebelarja
Na naše povabilo se je odzval tudi čebelar, ki je prišel k nam v vrtec. Povedal nam je nekaj zanimivosti o čebelah in koliko truda je potrebno, da pride med na našo mizo. Otroci so med z veseljem okušali in se med seboj pogovarjali o tem, kateri jim je bolj všeč – akacijev, cvetlični, lipov, gozdni, kostanjev … Vsi pa so se strinjali, da so bili medenjaki odlični. Otroci, ki so bili še polni prijetnih vtisov, so ob odhodu v igralnico prepevali pesem Čebelar, si sladko oblizovali prste in si še sami ustvarili svoj panj s čebelicami.
5. Obisk muzeja NOB – delavnica Čez stari trgovski pult
Ko smo prestopili prag muzeja, smo se vrnili v stare čase, ko so trgovci še tehtali moko in sladkor na starih tehtnicah, kupci pa plačevali s starimi kovanci in bankovci imenovani dinarji. Spoznali smo izdelke, ki so nastajali nekoč v mariborskih tovarnah – prašek Mixal, Zlatorogovo terpentinsko milo, Podravkina marmelada … Včasih niso poznali plastičnih vrečk, blago so dali v kovinske posode ali v vrečke iz blaga, ki so jih prinesli kupci od doma.
6. Izlet na Kmetijo Hecl
V vrtcu smo se veliko pogovarjali o tem, kako nastane mleko in mlečni izdelki. Najboljše se otroci naučijo iz neposrednih izkušenj, zato smo se odpravili na vlak in obiskali Kmetijo Hecl.
7. Tradicionalni slovenski zajtrk
Za tradicionalni slovenski zajtrk smo si pogrnili mize z belimi in modrimi prti. Vsak otrok si je naredil svoj pogrinjek, ki je bil rumene barve, na njem pa so bile narisane čebelice. Ob siju svečk smo z veseljem jedli okusen domač kruh, z maslom in medom, pili mleko in se na koncu posladkali še z jabolki. Ves čas zajtrka nas je spremljala pesem Čebelar. Otroci si jo prepevajo še sedaj, saj jim je zelo prirasla k srcu.
Ker smo Pedenjpedi zelo radovedni in znanja željni se bomo spomladi z avtobusom odpeljali še na kmetijo Skok, kjer bomo raziskovali, od kod prihajajo jabolka in drugo sadje.
Lepo vas pozdravljajo tradicionalno razpoloženi Pedenjpedi z Darjo, Ksenijo in Barbaro.
V ponedeljek, 14. 11. 2022, sta nas obiskala gospod Maks Selinšek, otroci so ga spoznali kot čebelarja Maksa, in gospa Suzana Selinšek Zdravkovič.
V jutranjem krogu smo z otroki govorili o medu, od kod prihaja in kdo ga nabira.
Obiska g. Maksa in ga. Suzane smo se razveselile kar tri igralnice, in sicer Maček Muri, Mali princ in Pedenjped. Pričakala sta nas v telovadnici vrtca na Tomšičevi.
S seboj sta imela veliko stvari, ki so pritegnile naše poglede. Prinesla sta lesen panj, ki je imel v notranjosti satnike, narisano satovje in čebele, različne vrste medu in oblačila čebelarjev, s katerimi se zavarujejo pred piki. Po predstavitvi panja in dela čebelic smo lahko poskusili različne vrste medu: lipov, smrekov, kostanjev, gozdni, kremni, cvetlični in akacijev med.
Po sladki degustaciji je sledila predstavitev čebelarjevih oblačil. Za predstavitev sta se javila dva otroka, deček in deklica, in nam predstavila osnove.
Spoznali smo, da je oprema nujna pri stiku s čebelami v čebelnjaku, prav tako pa, da nam čebela ne bo naredila ničesar, če smo mirni in ne »mahamo« z rokami po zraku.
G. Maksu in ga. Suzani se zahvaljujemo za prijaznost in lepo preživet dan.
Otrokovo življenje je polno matematičnih izkušenj, otroci razvijajo matematično mišljenje ter doživljajo matematiko kot prijetno izkušnjo. Otrok matematiko uporablja pri igri, skozi igro in jo tako spoznava kot nekaj pozitivnega, prijetnega. In tako smo se v ponedeljek, 21. novembra 2022, naša skupina Mačje mesto odzvali povabilu Prve gimnazije Maribor, da skupaj z dijaki 2. e oddelka pri matematiki raziskujemo različne poliedre, geometrijska telesa, ki jih omejujejo pravilni liki. V mešanih skupinah so otroci in dijaki reševali sprva preproste poliedre, potem pa tudi precej bolj kompleksne (četverec – tetraeder, kocka, osmerec – oktaeder, dvanajsterec – dodekaeder, dvajseterec – ikozaeder, prisekani dvajseterec, odsekana kocka…). Otroci so s pomočjo gradnikov kompleta izobraževalne igrače Polydron sestavljali poliedre, dijaki pa so preštevali robove, ploskve in oglišča ter določali konfiguracijo oglišč. Z znanjem sestavljanja poliedrov so otroci navdušili gostitelje. Bili so presenečeni nad njihovim razmišljanjem in predvsem sodelovanjem, ki so ga otroci pokazali pri sestavljanju poliedrov. Eden izmed komentarjev dijakov se je glasil: »Ko sem jaz hodil v vrtec nisem vedel kaj je kocka, kaj šele da bi jo znal sestaviti.«
