ČAROBNA PALČKOVA DEŽELA

ČAROBNA PALČKOVA DEŽELA

December – čaroben, iskriv, navihan, nasmejan, nekoliko skrivnosten. Poln drobnih presenečenj. Takšen bi moral biti december. Za otroke, za starše, za vse nas. Nekaj te čarobnosti smo strokovni delavci Sončne dežele, Mavrične igralnice ter Mojstra Mihe želeli pričarati s ČAROBNO PALČKOVO DEŽELO. Otroke in starše je 1. decembra že na stopnišču pozdravil palček in jih povabil v svojo vas, kjer se vam nasmiha navihani palček na gugalnici, mahajo vam palčki, ki si ob ognju grejejo mrzle prstke ter mamica palčica z dojenčkom… no, raziščite sami. Če boste pozorno prisluhnili in za trenutek ali dva odmislili glasen svet, vam bodo palčki morda zaupali kakšno svojo skrivnost.

Mi vam pa želimo, da boste to čarobnost odnesli s sabo v novo leto.




December – čaroben, iskriv, navihan, nasmejan, nekoliko skrivnosten. Poln drobnih presenečenj. Takšen bi moral biti december. Za otroke, za starše, za vse nas. Nekaj te čarobnosti smo strokovni delavci Sončne dežele, Mavrične igralnice ter Mojstra Mihe želeli pričarati s ČAROBNO PALČKOVO DEŽELO. Otroke in starše je 1. decembra že na stopnišču pozdravil palček in jih povabil v svojo vas, kjer se vam nasmiha navihani palček na gugalnici, mahajo vam palčki, ki si ob ognju grejejo mrzle prstke ter mamica palčica z dojenčkom… no, raziščite sami. Če boste pozorno prisluhnili in za trenutek ali dva odmislili glasen svet, vam bodo palčki morda zaupali kakšno svojo skrivnost.

Mi vam pa želimo, da boste to čarobnost odnesli s sabo v novo leto.




BILO JE NEKOČ IN DANES, TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK

BILO JE NEKOČ IN DANES, TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK

V skupini Pedenjped smo se v okviru novembrskega mesečnega sklopa Bilo je nekoč in danes pogovarjali o tem, kako so ljudje živeli nekoč in kako živimo danes. Tematika se je nanašala tudi na prehrano, kar je sovpadalo s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki smo ga v vrtcu obeležili v petek 19. novembra.

Otrokom sem preko fotografij predstavila stare pritlične lesene kmečke hiše s slamnato streho, ki so imele en ali več prostorov – kuhinjo in sobe s posteljami, na katerih je spalo tudi po več ljudi. Spoznali so Črno kuhinjo, ki je imela sredi sobe odprto ognjišče s kotlom, v katerem se je kuhalo. Stene sobe so bile črne od saj. Po teh črnih stenah je kuhinja tudi dobila ime. Ognjišče na tleh so kasneje nadomestile različne peči na drva. Služile so za kuhanje, oddajale pa so tudi prijetno toploto. Poseben pomen so imele krušne peči, kjer so pekli kruh, na njih pa so se otroci tudi radi pogreli. Nekoč so bile v kuhinjah velike lesene mize. Na lesenih klopeh okrog mize je sedelo tudi po dvanajst ljudi, ki so jedli iz iste sklede.

Otroci so skozi pogovor in preko starih fotografij spoznali, da se je včasih vsa hrana pridelovala doma, na poljih in vrtovih, ki so bila v bližini hiše. Okrog hiše so se pasle kokoši in petelini, na dvorišču so se prašiči valjali po blatu, v hlevu pa je bila živina, ki jim je služila za delo na polju. Hrana se je razlikovala glede na letni čas. V poletnih mesecih je bilo več hrane iz sezonske zelenjave, pozimi pa je bilo na jedilniku kislo zelje, fižol, repa, krompir, ričet … Za zajtrk so imeli po navadi močnik, žgance, mleko, kruh, med, maslo, prežganke, … Meso so jedli samo enkrat na teden, in to ob nedeljah in praznikih. Zraven hiše je bil po navadi postavljen še čebelnjak. Med je marsikdaj zamenjal sladkor, katerega so kupovali v trgovinah. Otroci so za sladico imeli še sadje iz sadovnjaka ali grozdje s trte, ki se ovijala okoli hiše. Potico in gibanico so pekli le ob praznikih…

Prebrala sem jim nekaj zanimivih intervjujev, kjer so babice in dedki pripovedovali, kako so živeli nekoč. Po njihovem pripovedovanju v šoli niso dobili malice, ampak so jo prinesli od doma. To je bilo po navadi kakšno jabolko in kruh, namazan z marmelado.

Na temo o kruhu smo spoznali novo deklamacijo Kruhek avtorice Vida Brest. Z otroki smo se odločili, da zamesimo kvašeno testo in si naredimo žemljice. Ob potočku v parku smo zaplesali na ljudsko pesem, Ob bistrem potočku je mlin in si naredili iz naravnega materiala mlin, ki smo ga postavili ob vodi. Tako smo se spomnili na stare čase, ko so v takšnih mlinih mleli zrno, da so lahko kasneje v krušni peči spekli kruh.
Spoznali smo nekaj novega o čebelah in o tem, kako nastane med. Naredili smo čebelnjak, ki krasi našo garderobo. Spekli smo si še Piškotke veselja, pri katerih smo namesto sladkorja uporabili med.

Raziskovali smo, od kot prihaja mleko. Ugotovili smo, da ima krava mleko samo takrat, ko ima telička. Teliček sesa mamino mleko približno 10 mesecev in do takrat ima krava tudi mleko. Potrebno je vložiti dosti dela in truda, da pride kvalitetno mleko iz kmetije do trgovine.
Za Tradicionalni slovenski zajtrk smo si naredili pogrinjke in ga uživali ob svečah ter pesmi Čebelar.

Iz vsega naučenega smo si naredili tudi plakat Kmetije nekoč in danes. Ob plakatu smo podoživljali vrednote preteklega časa in se preko fotografij spomnili vsega lepega, kar je ostalo od njega.

Bili so nekoč in so še danes – Pedenjpedi z Darjo in Mojco

MINI EKOLOŠKI OTOK

MINI EKOLOŠKI OTOK

V sklopu Eko projekta, na temo Odpadki smo z otroki spoznali različne vrste odpadkov in zabojnikov ter si ogledali ekološki otok. Otroci so spoznali, kako pomembno je ločevanje odpadkov za nas in naravo.

Z otroki smo iz odpadne embalaže ustvarili “Mini ekološki otok”.

Oddelek: VIJOLIČNA SOBA (3-4 leta)
Enota: Kamnica
Vzgojiteljica: Petra DRAGŠIČ, dipl.vzg.predš.otr.
Vzg.predš.otr.- pomočnica vzgojiteljice: Anja ESIH

TEČAJ SMUČANJA

TEČAJ SMUČANJA

V sodelovanju s APS BRANIK organiziramo 5 dnevni tečaj smučanja za otroke, v času od 31. januarja – 4. februarja 2022. Tečaj je primeren za otroke letnikov 2015, 2016, 2017 tako popolnih začetnikov kot nadaljevalnih smučarjev. Tečaj traja 2.5 uri dnevno, skupaj obsega 12.5 ur smučanja.

Prijave so možne do 14. januarja 2022. Vpisnico izpolnite na spletni strani www.smucam.se/vrtec-pece

Več informacij lahko preberete na priloženem plakatu.

SODELOVANJE S PRVO GIMNAZIJO MARIBOR

SODELOVANJE S PRVO GIMNAZIJO MARIBOR

V tem šolskem letu naša skupina Mačje mesto sodeluje v projektu e Twinning s Prvo gimnazijo Maribor. Tema projekta je Prijateljstvo.

Vse se je začelo z zgodbo Zelo lačna gosenica. Ob poslušanju in pripovedovanju zgodbe o zelo lačni gosenici, ki je rastla in rastla, tako kot raste prijateljstvo, so otroci razvijali zmožnost domišljijske rabe jezika, se identificirali s književno osebo ter zgodbo doživljali kot nekaj lepega.

Otroci so po slišanem in videnem likovno poustvarjali. Nastali so čudoviti izdelki in nekaj teh bo razstavljenih na hodnikih Prve gimnazije Maribor, v sklopu projekta e Twinning.

V torek, 9. 11. 2021, pa smo se v sklopu projekta odpravili na obisk v Prvo gimnazijo Maribor. Gostoljubni profesorji ter dijaki Prve gimnazije so nas zelo lepo sprejeli in nam pripravili zanimive dejavnosti. Med drugim nam je knjižničarka pripovedovala zgodbo o treh metuljih, ki so bili zelo dobri prijatelji ter otroke pripravila na pogovor o prijateljstvu z dijaki četrtega letnika. »Eden od dijakov se je prišel ob koncu zahvalit in rekel, da je bila to zanj najlepša izkušnja v gimnaziji«. Za konec smo dijake povabili, da so se pridružili pri plesu in petju pesmi Praznujemo. Tudi za nas je bila to čudovita izkušnja ter dobra popotnica v nadaljevanju celoletnega projekta.

Strokovni delavki Melita in Ana


Dostopnost